Sprejet na 1. rednem kongresu, 8. decembra 2001, v Mariboru ter dopolnjen na 2. rednem kongresu, 7. decembra 2002 na Otočcu, 3. rednem kongresu, 15. novembra 2003 v Murski Soboti, 5. rednem kongresu, 3. decembra 2005 na Ptuju in 7. rednem kongresu MSi, 27. oktobra 2007 v Celju.

Kazalo

Prihodnost je naša! 3

Programska izhodišča MSi 3

Izobraževanje. 4

Vlaganje v znanje je naložba za prihodnost 4

Visokošolski študij in študent - vzajemna odgovornost 4

Za četrto, peto, šesto... univerzo. 5

MSi za pluralne oblike študentske organiziranosti 5

Za načelo socialne države. 6

Pokojninska reforma. 6

Za nova delovna mesta. 6

DRUŽINSKA POLITIKA. 7

1 + 1 = 3. 7

Več stanovanj za mlade družine. 7

Zdravstvo. 7

Informacijska družba. 8

Za enakopravno e-družbo. 8

E-uprava kot najučinkovitejši državni strežnik 8

E-država v službi človeka. 8

Izobraževanje v informacijski družbi 9

Liberalizacija - demonopolizacija telekomunikacijskega trga. 9

ZA AKTIVNO EVROPSKO DRŽAVLJANSTVO. 10

NATO. 11

ZA ENAKOMEREN IN USKLAJEN REGIONALNI RAZVOJ. 12

Mlada Slovenija kot aktiven subjekt v lokalni skupnosti 12

KMETIJSTVO 13

Za pregledne in razvojno naravnane javne finance. 13

ŠPORT. 14

Prihodnost je naša!

Vizija Mlade Slovenije je omogočiti dostojno življenje vsem, ohraniti in dejansko razviti svobodo, demokracijo, pravno državo in socialno pravičnost ter zagotoviti zanesljivo prihodnost mladim. MSi poudarja enakost državljanov pred zakonom, naš cilj pa je država kot servis, ki služi človeku, obstaja zaradi človeka in jamči za varovanje človekovih pravic. V MSi gradimo na širini in povezovanju, zato smo:

• konzervativni in napredni: ker spoštujemo tradicionalne vrednote, dojemljivi pa smo za napredek in vse novosti, ki se izkažejo za boljše kot dosedanje rešitve;
• demokratični: ker zagovarjamo oblast, ki izhaja iz ljudi in je za ljudi ter temelji na dostojanstvu in odgovornosti človeka. Zagovarjamo spoštovanje volje ljudi in vladavino prava;
• socialni: ker zagovarjamo dostojanstvo človekove osebe in nedotakljivost od spočetja do smrti. Naše delovanje sloni na odgovornosti in solidarnosti do sočloveka ter na upoštevanju in spoštovanju človekovih pravic. Zavzemamo se za ljudi vseh družbenih skupin, še posebej za najšibkejše;
• evropsko liberalni: ker se zavzemamo za svobodo, enakopravnost in spoštovanje različnosti.

MSi je več kot zastopnik interesov mladih, saj nagovarjamo vse družbene skupine, da skupaj z nami sooblikujejo pobude in politike na političnem področju. Mlada Slovenija pa ni le zastopnik interesov nove generacije, temveč tudi pobudnik na vseh področjih javnega in političnega življenja. Smo odprti in kritični, tako navznoter kot navzven, hkrati pa želimo postati gonilna sila NSi.

Programska izhodišča MSi

Mlada Slovenija je avtonomna nacionalna mladinska organizacija v okviru Nove Slovenije - krščanske ljudske stranke. V svojem delovanju izhajamo iz vrednot moderne evropske ljudsko-krščanske demokracije in programa Nove Slovenije, ki ga sprejemamo kot sestavni del našega programa ter temeljnih načel mednarodnega gibanja ljudskih in krščansko-demokratskih strank, združenih v evropski ljudski stranki.

Želimo združevati s pomočjo nekaterih ključnih vrednot: svobode in odgovornosti, dostojanstva vsakega človeka, solidarnosti, pravičnosti, vladavine zakona in demokracije. In to so vrednote zmerne desne sredine, ki povezujejo ljudi tako krščansko-ljudskih in demokratskih kot meščansko laičnih oziroma liberalnih vrednot. To je naš odgovor in to je pot, ki jo moramo ubrati. Mlada Slovenija želi združevati mlade vseh družbenih skupin, ki se prepoznajo v naših idejah in ki hočejo aktivno sodelovati pri njihovi uresničitvi.

Izobraževanje

Vlaganje v znanje je naložba za prihodnost

V Mladi Sloveniji se zavzemamo za šolski sistem, ki temelji na načelu enakih možnosti za vse. Vsem dostopno in kvalitetno šolstvo je ključni pogoj za vsestranski in uspešen razvoj posameznika in družbe. Zavzemamo se, da se mladim omogoči razvoj vseh talentov, saj je naš potencial prav v znanju. Izobraževalni sistem mora mladega človeka vzgajati v vrednotah za čut odgovornosti do sočloveka, do naroda in države ter v njem vzpodbuditi kritično mišljenje.

Šolska zakonodaja mora jasno opredeliti vlogo, načela in cilje slovenskega šolstva. Zavzemamo se za sistem, ki bo poudarjal kvaliteto in spodbujal mlade k samostojnemu in inovativnemu razmišljanju ter razvijal delavnost, prizadevnost in uporabnost znanj. Pri izobraževanju, predvsem pa pri vzgoji morajo imeti pomembno vlogo tudi starši. Izobrazba mora biti usmerjena k polnemu razvoju človekove osebnosti in utrjevanju ter spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Osnovna in srednja šola morata biti brezplačna, potrebno pa je ohranjati sistem izposoje učbenikov in ga še dodatno razviti Poskrbeti je potrebno, da bodo učbeniki resnično pluralni in brez samocenzure.

Podpiramo zunanje preverjanje znanja, maturo, saj je s tem zagotovljena večja objektivnost preverjanja znanja. V Mladi Sloveniji podpiramo zasebne šole, tako srednje kot visoke.

MSi se zavzema za popolno avtonomijo Univerz. Država mora podpirati razvoj znanosti z vlaganjem v izobraževanje in s postopnim dvigom deleža BDP namenjenega znanosti in šolstvu. Univerzam mora biti zagotovljena avtonomija tudi na vsebinskem področju in na področju razvoja znanstvenih disciplin.

Visokošolski študij in študent - vzajemna odgovornost

MSI podpira razvoj univerz, v katerem bodo del odgovornosti prevzeli tudi študentje. MSI je prepričana, da brez medsebojne pomoči in odgovornosti ne more biti dobrih študijskih ustanov in študentov.

Univerzam je potrebno ponuditi možnost, da brez represivne regulacije tekmujejo na trgu znanja, zmanjšajo birokratske zaplete pri ustanavljanju novih učnih programov ter jih finančno stimulirati na podlagi uspešnosti povezovanja z gospodarstvom, na podlagi prehodnosti študentov ter tudi na podlagi števila opravljenih diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog.  

Nadaljevati je potrebno z izgradnjo študentskih domov za dodiplomske in podiplomske študente, hkrati pa je potrebno spodbujati zasebni sektor, da se aktivneje vključi v reševanje te problematike. V MSi zagovarjamo davčne olajšave za štipenditorje, hkrati pa se zavzemamo za povečanje naložb v izobraževanje in tehnološki razvoj.

Za četrto, peto, šesto... univerzo

Zavzemamo se za policentrični univerzitetni razvoj in za ustanavljanje novih univerz. Zavzemamo se za večjo finančno avtonomijo univerz, saj jim je potrebno zagotoviti svobodo pri organiziranju fakultet. Cilj Mlade Slovenije je, da se sredstva za visoko šolstvo povečajo na vsaj 1,2% BDP in da tako dosežemo primerljivost z drugimi evropskimi državami, hkrati pa spodbujamo povezovanje slovenskega visokošolskega prostora z evropskim. V financiranje šolskega sistema moramo vključiti tudi gospodarstvo in zasebni sektor.

V Mladi Sloveniji se na področju izobraževalnega sistema zavzemamo za:

• dosledno izpolnjevanje bolonjske in praške deklaracije; pri tem posebej izpostavljamo vzpostavitev kreditnega sistema za vrednotenje študijskih dejavnosti, pospeševanje mobilnosti študentov, akademskega in administrativnega osebja, pospeševanje evropske dimenzije v visokem šolstvu, zagotavljanje kakovosti visokega šolstva in določitev parametrov za zagotavljanje kakovosti ter ustanovitev agencije za ugotavljanje kakovosti študijskih procesov.
• povezovanje bolonjskega procesa z lizbonsko strategijo, ki predvideva, da bo do leta 2010Evropa postala najbolj konkurenčno in dinamično na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, sposobno trajnostne rasti z več in boljšimi delovnimi mesti in z več socialne povezanosti. Podpiramo uvedbo zunanjega preverjanja kakovosti univerz kot dodatno stimulacijo.
• uvedbo svetovnega jezika kot popolnoma avtonomnega jezika za predavatelje iz tujine, kar lahko močno dopolni izbiro in izboljša kvaliteto ponudbe.
• raziskovalne univerze, ki bodo neločljivo povezale pedagoško in raziskovalno dejavnost študentov ter predavateljev v enotno študijsko dejavnost.
• povečanje proračunskih sredstev za znanost in raziskovalno dejavnost vsaj na 1,2% BDP.
• uvedbo zunanjega preverjanja kakovosti univerz kot dodatno stimulacijo.
• sistem, ki bo mladim raziskovalcem, asistentom in docentom omogočil dovolj hitro napredovanje.
• prevetritev raznih socialnih transferjev namenjenih študentom v smislu ne zmožnosti izkoriščanja.
• večjo socialno varnost študentskih družin.
• zakonsko preureditev subvencioniranja študentske prehrane.
• zagotovitev brezplačnega dostopa do interneta in raziskovalnih mrež.
• dostop do rekreacijskih prostorov in telovadnic.
• ustanavljanje zasebnih visokošolskih zavodov.

MSi za pluralne oblike študentske organiziranosti

MSI podpira študente na področju medsebojnega povezovanja. MSI se zaveda, da razne oblike študentskih povezav študentom pomagajo pri vključevanju v širšo družbo in spoznavanju ljudi, kar pa s seboj prinese tudi več izkušenj in znanja. Zagovarjamo stališče, da mora vsaka oblika študentskih organizacij ključno pomagati pri izboljševanju statusa študenta, vendar pri tem ne sme pozabiti referenc drugih slojev prebivalstva. Tako MSI ne zagovarja monopolnega položaja Študentske organizacije Slovenije(ŠOS), v kolikor poskuša socialne in druge pravice študentov izvzeti in povzdigniti nad pravice ostalih državljanov. Zagovarjamo vzporedno reševanje problemov, ki hkrati vključuje reševanje težav tudi drugih socialno ogroženih skupin.

Po mnenju MSI je primarna dolžnost ŠOS-a najprej socialno in dodatno izobraževalna ponudba in ne politična dejavnost. Finančno obsežen zalogaj ŠOS-a, ki je najbolj napolnjen s strani socialno ogroženih študentov, naj se nameni v izboljšanje splošnega socialnega statusa študenta. Do sedaj se kaže trend upadanja socialnih pomoči in trend dviga financiranja projektov ne-izobraževalnega in zabavnega značaja. MSi želi, da ŠOS stopi iz poti močnega marketinga in se močneje posveti študentskemu okolju.

Za načelo socialne države

Socialna država temelji na pravici vsakega posameznika, da si zagotovi dostop do vsakega področja družbenega življenja in storitev, ki jih ta področja ustvarjajo. Mlada Slovenija zagovarja socialno-tržni gospodarski model.

Pokojninska reforma

Zavzemamo se za zahodni tip pokojninskega sistema, pri čemer bo vsak državljan dobil osnovo državne pokojnine, razliko v višini pa si bo ustvaril vsak posameznik preko pokojninskih skladov in zavarovalnic. Pokojninski sistem mora temeljiti na socialni pravičnosti in solidarnosti.

Za nova delovna mesta

V Mladi Sloveniji izhajamo iz pravice vsakega posameznika, da si z lastnim delom zagotovi blaginjo. Zato mora država z ustreznimi ukrepi vsem brezposelnim, ki so zmožni za delo, omogočiti, da se v najkrajšem možnem času vključijo na trg delovne sile ali v programe aktivne politike zaposlovanja.

Odpiranje novih delovnih mest lahko dosežemo s/z:

• podporo zasebnim investicijam, ki odpirajo nova delovna mesta;
• umikom države iz gospodarstva;
• odprtjem slovenskega gospodarstva tujim investicijam;
• poenostavitvijo postopkov za ustanavljanje novih podjetij;
• podpiranjem politike samozaposlovanja;

Zavzemamo se za povečanje prilagodljivosti trga dela in lažje zaposlovanje, saj verjamemo, da je potrebno stopnjo varovanja delovnega mesta uskladiti s ciljem prožnosti zaposlovanja. Zmanjšati je potrebno strah delodajalcev pred zaposlovanjem za nedoločen čas, spodbuditi fleksibilne oblike zaposlovanja, zmanjšati ovire za prekvalifikacije in zaposlovanje brezposelnih, zmanjšati regulacijo opravljanja poklicev in pridobitne dejavnosti skupaj z zmanjšanjem davčne obremenitve dela.

Zato je potrebno:

• Zmanjšati ovire za zaposlovanje za nedoločen čas, pospešiti zaposlovanje s skrajšanim delovnim časom in druge oblike fleksibilnega dela.
• Stimulirati takšno urejanje delovnega časa, ki bo bolj usklajeval poklicno in družinsko življenje.
• Urediti študentsko delo tako, da ne bo imelo značaja nelojalne konkurence drugim oblikam začasnega dela in da bo zagotavljalo študentom potrebna zavarovanja in iz tega izhajajoče pravice; študentsko delo mora predvsem opravljati vlogo povezovalca med delom in študijem in zagotavljati prenos znanja med univerzo in delovnim mestom.
• Omogočiti opravljanje začasnih in občasnih del s pridobitno dejavnostjo brez velike reguliranosti in dolgotrajnih postopkov registracije.
• Proučiti možnosti skrajšanja zakonsko določenih razumnih odpovednih rokov, dosledno preganjanje dela in zaposlovanja na črno, zagotoviti dosledno spoštovanje delovne zakonodaje.

V MSi nasprotujemo vsakršnim oblikam diskriminacij pri zaposlovanju in opozarjamo na diskriminatoren odnos do zaposlovanja mladih, žensk ter starejših od 50 let. Mlada Slovenija odločno podpira enakopravnost pri politiki zaposlovanja in se zavzema za ustrezne ukrepe, ki bi delodajalce vzpodbujale k zaposlovanju mladih, predvsem mladih žensk in mater. Zavzemamo se za uvedbo kvotnega sistema za zaposlovanje invalidov in oseb z omejenimi delovnimi sposobnostmi.

DRUŽINSKA POLITIKA

1 + 1 = 3

MSi se zavzema za aktivnejšo družinsko politiko, zato:

• podpiramo zvišanje denarnih prispevkov v obliki otroških dodatkov za mlade družine, družine z več otroci in socialno ogrožene družine.
• se zavzemamo za odpravo obdavčitve dodatka za veliko družino.
• se zavzemamo za povišanje olajšav pri odmerah letne dohodnine za večje družine.
• se zavzemamo za večjo naklonjenost delodajalcev delu s skrajšanim delovnim časom za matere z majhnimi otroki.
• podpiramo koriščenje očetovskega dopusta ob rojstvu otroka ter dopusta za nego in varstvo otroka.
• podpiramo vse ukrepe, ki bi preprečili diskriminacijo pri zaposlovanju mladih staršev.
• se zavzemamo za povišanje državnih subvencij za socialno ogrožene družine.
• se zavzemamo za gradnjo neprofitnih stanovanj in spremembo politike stanovanjskega varčevanja.

Več stanovanj za mlade družine  

Stanovanjsko vprašanje je ena glavnih ovir pri osamosvajanju mladih ter pri njihovem odločanju za družino. Zato je potrebno v okviru stanovanjske politike pripraviti spremembe zakonodaje, ki bodo povečale ponudbo stanovanj ter pomagale mladim pri prvem reševanju stanovanjskega vprašanja. V predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi je potrebno nameniti posebno pozornost prav pomoči mladim družinam pri reševanju njihovega stanovanjskega vprašanja.

Zdravstvo

Človekovo zdravje je nenadomestljiva dobrina. Mlada Slovenija podpira:

• čim boljšo dostopnost do zdravstvenih programov in pri tem upoštevati vrednote kot so solidarnost, socialno pravičnost in dostopnost prebivalstva vseh starosti iz vseh delov države;
• stroškovno učinkovitost delovanja sistema zdravstvenega varstva;
• celovito kakovost zdravstvenih storitev;
• dolgoročno finančno vzdržnost in stabilnost zdravstvenega varstva;
• učinkovitejše upravljanje z obstoječimi viri in spodbude za racionalno obnašanje tako ponudnikov kot uporabnikov zdravstvenih storitev;
• poostritev protikadilske zakonodaje;
• ukinitev negativne liste zdravil;
• vzpostavitev novih centrov -  komun za pomoč odvisnikom od trdih drog in več sredstev za razvijanje programov, ki vodijo k abstinenci v primerjavi z metadonskimi in drugimi programi.

Informacijska družba

Za enakopravno e-družbo

V MSi se zavedamo, da je razvoj globalnih informacijskih storitev izredno pozitiven pojav, ki je bistvenega pomena tako za našo prihodnost kot tudi za prihodnost Evrope. Teoretično je na razpolago vsem - tako gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom in državljanom kot tudi državni upravi. Mlada Slovenija se zavzema za enakopraven dostop do informacijskih tehnologij in storitev za vse državljanke in državljane. Vizija MSi je predstaviti informacijsko tehnologijo kot tisto dobrino, ki prinaša dodano vrednost. V rešitvah, ki izhajajo iz informacijske tehnologije, mora biti jasno označeno, kaj je tu boljšega od dosedanjih pristopov k reševanju problemov. Na vsakem posamezniku je, da tehnologijo vplete v vsak korak svojega življenja, tako zasebno kot poklicno.

Razviti je potrebno celoten izobraževalni sistem (od osnovne šole do univerze in doživljenjskega usposabljanja) za osvojitev uporabe informacijske tehnologije. Zavedati se moramo prednosti uporabe sistemov, ki izhajajo iz informacijskih tehnologij. Možnosti praktičnih implementacij se končajo tam, kjer postavimo mejo naši domišljiji. Močna izjava, ki danes ne drži v celoti. Kaj pa jutri?

E-uprava kot najučinkovitejši državni strežnik

Elektronsko poslovanje državne uprave je le ena izmed implementacij novih načinov poslovanja, ki jih prinaša informacijska doba in bi moralo biti davkoplačevalcu prijazen proces z nizkimi stroški poslovanja in s hitrimi odzivnimi postopki. Slovenija počasi stopa na pot elektronskega poslovanja. Poleg že vpeljanih storitev e-uprave vidimo konkretno uporabo novih možnosti tudi za oddajo  obrazcev, za iskanje informacij, za učenje in delo na daljavo, elektronske javne razpise, lokalne informacijske sisteme, za obširno omrežje zdravstvenega varstva itn. Končni cilj e-uprave je vzpostavitev najhitrejšega in najučinkovitejšega strežnika - države.

E-država v službi človeka

Slovensko informacijsko stanje je na zavidljivo visokem nivoju. S projektom e-uprave je Slovenija naredila velik korak naprej k reševanju problematike javne uprave, tako da bo kmalu lahko vsak državljan Republike Slovenije komuniciral z državo kar s pomočjo računalnika. V Mladi Sloveniji podpiramo zamisel e-države, hkrati pa se zavzemamo za uporabniku prijazno in pregledno poslovanje.

E-uprava sama po sebi ne zmanjšuje stroškov. Stroški se lahko zmanjšajo samo v primeru, da se hkrati z uvajanjem elektronske uprave izvaja prestrukturiranje in reforma uprave. V MSi se zavzemamo za enostavno uporabo in poenostavitev celotnega sistema e-uprave, obenem pa poudarjamo pomen izobrazbe, ki omogoča dostopnost e-storitve.

Izobraževanje v informacijski družbi

V MSi se zavzemamo za odpravo digitalnega razkoraka, t.j. razkoraka med uporabniki in neuporabniki pridobitev informacijske družbe, zato smo prepričani, da je potrebno še posebej posvetiti pozornost :

• § izobraževalnemu sistemu, ki naj omogoča učinkovit prenos že osvojenih znanj in veščin na naslednje generacije in med njimi;
• § posebnemu predmetu, ki naj se uvede že v osnovnih šolah;
• § posebnemu predmetu za srednje šole, ki naj bo del splošnega izobraževanja;
• § široki ponudbi informacijskih storitev;
• § Na univerzah, kjer je bilo do sedaj storjenega največ, moramo nadaljevati z začrtano potjo in hkrati ponuditi možnost izobraževanja na daljavo. Izobraževalni programi morajo vsebovati praktične teme, kot so:
• § informacijska družba;
• § internet in spletni portali, multimedija, mobilnost in internet;
• § mobilne komunikacije - GSM, WAP, UMTS;
• § upravljanje z računalnikom;
• § sodobne telekomunikacijske storitve VDSL,FTTH,WiFi;
• § elektronsko poslovanje;
• § javne storitve in internet;
• § izobraževanje na daljavo;
• § tehnološki razvoj in razvoj znanosti, eksperimentalni razvoj in inovacije, kar predstavlja izvor novih znanj ter njihovo praktično implementacijo.

Znanje v informacijski družbi predstavlja osnovno ekonomsko kategorijo in edino možnost ustvarjanja konkurenčne prednosti posameznega gospodarstva. Zato lahko pričakujemo vse večje potrebe po znanju:

• § vsakega posameznika, ki se aktivno vključuje v poslovne procese in
• § v gospodarskih družbah, ki se bodo zato odločale za podporo izobraževanju zaposlenih in vlaganju v znanstveni in tehnološki razvoj.

Liberalizacija - demonopolizacija telekomunikacijskega trga

Slovenski trg komunikacij je relativno zaprt in vsekakor podrejen monopolnemu položaju Telekoma, ki poskuša diktirati smer in dinamiko razvoja celotnega telekomunikacijskega sistema tako po ceni kot tudi po kvaliteti. Nastop prave konkurence se preprečuje z vsemi tudi protipravnimi sredstvi.

Da pa bi se zaprtosti trga in stagnaciji v razvoju telekomunikacij in informatizacije družbe izognili, predlagamo, da vlada uporabi zakonska sredstva,da omogoči konkurenco tudi na segmentu fiksne telefonije in širokopasovnega dostopa do interneta.

Izvrševanje zakonodaje, ki zagotavljala svobodnejše pretakanje resursov in storitev omenjenega trga je nujno potrebno, saj brez tega ni mogoče zagotoviti potrebnih investicij tako domačega,kot tujega kapitala v naše poslovno in informacijsko okolje.

ZA AKTIVNO EVROPSKO DRŽAVLJANSTVO

Zadnje desetletje 20. stoletja je bilo priča zmagoslavju svobode, demokracije in vladavine zakon,. 21. stoletje pa prinaša nove izzive. Globalizacija, nova ekonomija, informacijska družba in nove tehnologije zahtevajo nove odgovore. Odgovor Mlade Slovenije bo temeljil na naših tradicionalnih vrednotah. Le-te pa je potrebno ponovno potrditi, premisliti in posodobiti, da bi postale uporabne tudi v 21. stoletju. Pragmatizem, leva sredina ali neka neopredeljena "tretja pot" se ne odzivajo na resnične skrbi ljudi. Evropski model je osnovan na vrednotah, kulturi in zgodovini. Od tu izhajajo odgovori na naša vprašanja. In to je začetna točka za nas - Mlado Slovenijo.

Prihodnost Evropske Unije je v integraciji celotne Evrope v učinkovito in uspešno zvezo držav. Članstvo v Evropski uniji mora biti dostopno prav vsem demokratičnim evropskim državam, ki spoštujejo načelo svobode, demokracije in spoštovanja človekovih pravic ter imajo vzpostavljen učinkovit tržni sistem. Vključevanje novih demokracij v Evropsko unijo je eden najpomembnejših izzivov sodobne Stare celine.

Vsak človek šteje. Nadaljnji razvoj Evropske unije mora vsebovati svobodo in dostojanstvo vsakega človeka. V MSi poudarjamo pomen zagotovitve enakih možnosti za vse. Vsi državljani morajo namreč imeti dostop do izobraževanja, osnovnih uslug zdravstva, stanovanjskih rešitev in pogojev za pridobitev pokojnin. Evropska unija mora zagotoviti socialno kohezijo in zgraditi sisteme socialne blaginje.

Evropska unija je Evropa regij. Z regionalno politiko je Evropska unija preko svojih držav članic dolžna poskrbeti za enakomeren in usklajen razvoj regij. Prav tako pa ne smemo pozabiti na skrb za okolje. Onesnaženost ne pozna meja, zato morajo države članice skupno zaščititi okolje.

MSi spoštuje ustanovitvene pogodbe Evropske skupnost ter druge pravne akte, ki urejajo pravila delovanja EU, organizacijo, pristojnosti, področja delovanja in ostale zadeve ter Pogodbo o ustavi za Evropo oz. t.i. Evropsko ustavo, ki bo v primeru uspešne ratifikacije v vseh 25 državah članicah postala pravno zavezujoč dokument.

MSi se zavzema za čimboljšo informiranost mladih na področju izobraževanja, saj je poznavanje evropskih izobraževalnih programov in programov za mlade predpogoj vključitve v te programe.

MSi spodbuja sodelovanje posameznikov in izobraževalnih ter drugih institucij na mednarodni ravni. Zavzema se za pogostejše sodelovanje med izobraževalnimi institucijami na vseh ravneh izobraževanja, izmenjavo idej in informacij, izmenjave učencev, dijakov, študentov, prostovoljcev in mladih, razvoj učenja na daljavo... Prav zato MSi podpira programe Socrates, Leonardo da Vinci, MLADINA, Erasmus Mundus in e-learning. MSi se zaveda, da omenjeni programi povečujejo kakovost izobraževanja, spodbujajo aktivno državljanstvo in zaposlovanje po vsej Evropi, povečujejo mednarodno mobilnost...

MSi se zaveda, da je na trgu dela in izobraževanja tako v Sloveniji kot tudi v evropskem prostoru, učinkovita in dobra predstavitev kvalifikacij in kompetenc eno izmed ključnih sredstev za doseganje želenih poklicnih ciljev. MSi meni, da je Europass učinkovit pripomoček, ki posamezniku omogoča predstaviti svoja znanja, spretnosti in kompetence.

MSi se zavzema za prost pretok delovne sile. Vsak državljan države članice EU naj ima pravico do zaposlitve v drugi državi članici EU pod enakimi pogoji kot državljani te države.

MSi podpira povezovanje naše organizacije s sorodnimi mladinskimi organizacijami iz tujine in se zavzema za aktivno sodelovanje v YEPP-u. S svojim delovanjem želi dejavno sooblikovati evropsko mladinsko politiko.

NATO

Mlada Slovenija je vedno podpirala članstvo Slovenije v Severnoatlantski zvezi (NATO). Članstvo v zvezi NATO pomeni stabilen demokratičen sistem, učinkovito tržno gospodarstvo, zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic, demokratičen nadzor nad obrambnim sistemom države in urejene odnose s sosedami. Zveza NATO si prizadeva za svetovni mir in utrjuje svobodo, zagotavlja pa tudi temelje socialni pravičnosti, informacijskemu in tehnološkemu razvoju ter odgovornosti za okolje.

Po vstopu Slovenije v NATO ni toliko pomembno, kaj je Slovenija s članstvom pridobila, pomembnejše je, kaj bi v primeru nečlanstva izgubila. Z zvezo NATO si je Slovenija okrepila svoj zunanjepolitični profil in položaj države ter njen ugled v mednarodnih okvirih, vključno s prevzemanjem odgovornosti in skupnim odločanjem o najpomembnejših varnostnih vprašanjih. Z vstopom v zvezo je Sloveniji omogočena udeležba v znanstvenih, tehnoloških in informacijskih tokovih najbolj razvitega dela sveta.

S članstvom v evroatlantski zvezi si je Slovenija okrepila mednarodni ugled, zagotovljena ji je kolektivna varnost (v skladu s 5. členom Washingtonskega sporazuma). Z vstopom v zvezo si je Slovenija zagotovila dolgoročno stabilno varnostno-politično okolje, ki ji omogoča nemoten družbeni in ekonomski razvoj, vključno z nizko stopnjo tveganja za tuja neposredna vlaganja ter ekonomsko sodelovanje z najbolj razvitimi državami.

NATO je temelj miru v Evropi in v svetu. MSi zatorej zagovarja poglobljeno sodelovanje NATO in EU na področju varnostno-političnih vprašanj. Partnerstvo in solidarnost sta najboljše zagotovilo, da se napake iz preteklosti ne bodo ponovile in da je prihodnost možna tudi brez novih oblik nevarnosti -  mednarodnega terorizma, širjenje orožja za množično uničevanje, regijska nestabilnost in migracije.

Sodelovanje obeh organizacij lahko prispeva k pravičnejši ureditvi sveta in omogoči, da bi vrednote, katere so nam bile dane, lahko uživali tudi drugje po svetu, kajti varnost in mir sta temelj in gonilo napredka. NATO mora biti pripravljen odgovoriti na nove nevarnosti in ostati zavezan vrednotam, na podlagi katerih je bil ustanovljen.

ZA ENAKOMEREN IN USKLAJEN REGIONALNI RAZVOJ 

Mlada Slovenija si prizadeva za enakomeren razvoj vseh regij in odločno nasprotuje centralizaciji na vseh področjih. Prizadeva si za skladen regionalni razvoj slovenskega podeželja in za sorazmerje med možnostmi, ki jih imajo ljudje v osrednji slovenski regiji in ostalih regijah.

V Mladi Sloveniji se zavzemamo predvsem za mlade. Posledici močne centralizacije sta gravitiranje k osrednjemu gospodarskemu in političnemu centru ter izseljevanje. Z izseljevanjem visoko izobraženega kadra se večajo tudi razlike v razvitosti. Ko se praznijo demografsko ogroženi kraji, se praznijo tudi kmetije, kar vodi k staranju prebivalstva na deželi in zaraščanju slovenske krajine. 

Mlada Slovenija vidi rešitev problema predvsem v decentralizaciji države in podpira nadaljnjo regionalizacijo Slovenije in nastanek pokrajin. Če hočemo ustaviti preseljevanje v osrednjo slovensko regijo in s tem zadržati ljudi v manj razvitih območjih, moramo preseliti določene urade tja, kjer se večinski del dejavnosti opravlja. Država mora poskrbeti za določene subvencije ali pa za občutno nižje davke za tiste delodajalce, ki bi svoje dejavnosti prenesli v obrobne kraje, kjer ljudje nimajo možnosti za zaposlitev.

Poskrbeti je potrebno tudi za to, da se bodo občutno zmanjšale in odpravile razlike med višinami plač za enako opravljeno delo. Problem nastaja v kmetijstvu, zato moramo omogočiti razmere, v katerih bodo mladi videli možnosti za dostojno življenje tudi na obrobnih krajih in na podeželju.

Mlada Slovenija kot aktiven subjekt v lokalni skupnosti

Mlada Slovenija že sedaj sodeluje kot aktiven subjekt v lokalni skupnosti preko svoje organizacijske oblike -  regijskih odborov. Tako ima organizirane in aktivno delujoče regijske odbore skoraj po celotni Sloveniji. Na ta način mladim v svojem lastnem kraju oz. svoji lokalni skupnosti nudi alternativo, večjo participacijo mladih na vseh področjih družbenega angažmaja, možnost odločanja, možnost razvijanja in dokazovanja svojih lastnih sposobnosti ter kakovostno preživljanje prostega časa in kreiranja aktivnosti v svojem lastnem okolju.

Vse to je še kako pomembno, saj se kot družba srečujemo s problematiko pasivnosti in indiferentnost mladih, ki se kot taki zatekajo k zlorabi drog, alkohola, kriminala in podobne deviantnosti. Prav tako je pomembno, da se mladim v lokalnih skupnostih nudi priložnost za aktivno delovanje in prevzemanje določenih odgovornosti, ki jih bodo kasneje v prihodnosti tako in tako morali prevzeti. Bolj ko so mladi vključeni v lokalno politiko, večje je zanimanje in skrb za okolje v katerem živijo.  Hkrati se na ta način stimulira mlade, da vidijo priložnosti zase tudi na lokalni ravni, da ostajajo v svoji lokalni skupnosti, v svojem domačem okolju - da ne »bežijo« le v urbano glavno mesto (decentralizacija). 

Mlada Slovenija bo zato:

• še naprej gradila in krepila regijske odbore in občinske odbore in jih stimulirala k aktivni vlogi na svojem območju.
• podpirala aktivno vključevanje mladih, kot enakovredne, resne in sposobne partnerje, v lokalne organe odločanja.
• zagotavljane finančnih sredstev iz proračunov lokalnih skupnosti za projekte mladinskih organizacij (razpisi za dodelitev finančnih sredstev) . 
• še naprej aktivno in resno sodelovala pri krovni mladinski organizaciji - Mladinskem svetu Slovenije (MSS). Še naprej bo kreirala in razvijala mladinsko politiko in zagovarjala interese mladih.
• glavna pobudnica in ustanoviteljica in članica Mladinskih svetov lokalnih skupnosti (MSLS) po vseh lokalnih skupnostih. Še posebno na območjih z veliko pasivnostjo mladih, tako pri odločanju kot pri družbenih aktivnostih.
• glavna pobudnica in ustanoviteljica Mladinskih centrov po lokalnih skupnostih, ki mladim kontinuirano zagotavljajo izvenšolske in interesne dejavnosti, zagotavljajo izvajanje projektov, zagotavljajo svetovanje, pomoč in podobno, kar je v interesu mladih.
• podpirala vključevanje in spodbujanje mladih, mladinskih organizacij pri črpanju sredstev iz evropskih kohezijskih skladov, še posebno za področje razvoja podeželja.

KMETIJSTVO

Za pregledne in razvojno naravnane javne finance

Mlada Slovenija se zavzema za uravnotežen proračun brez proračunskega primanjkljaja. Javne finance ne smejo postati veliko breme za davkoplačevalce, temveč morajo sloneti na racionalnosti in varčevanju ter na novih razvojnih investicijah.

Mlada Slovenija podpira privatizacijo državne lastnine. Delitev premoženja naj bo poštena, cilj lastninjenja pa zmanjšanje javnega dolga.

Slovenija je prezadolžena država. MSi se zavzema za zajezitev rasti državnega zadolževanja, ki lahko posledično pripelje tudi do vsesplošne gospodarske krize.

Mlada Slovenija se zavzema za zmanjšano javno zadolževanje in porabo, obsežnejše varčevanje končnih porabnikov, večji izvoz nad uvozom, stimulativno reinvestiranje novih ter učinkovito izrabo vseh trenutnih sredstev v vseh gospodarskih panogah, za nižje aktivne in višje pasivne obrestne mere.

V Sloveniji potrebujemo davčni sistem, ki bo zagotavljal stalen in nadzorovan pritok finančnih sredstev vseh gospodarskih in rezidenčnih subjektov v državno blagajno. V svojem bistvu mora biti enako zavezujoč za vse davčne zavezance: od zaposlenega do velikih davčnih zavezancev. V MSi smo prepričani, da se lahko z nižjimi davčnimi stopnjami in bolj racionalno izrabo tako pridobljenih sredstev zagotovi optimalni gospodarski  učinek.

ŠPORT

Mlada Slovenija razume šport kot prvino zdravega načina življenja in ukvarjanje z njim kot novo kakovost bivanja. Zato mora že šolski sistem v osnovni ter na vseh drugih šolskih stopnjah spodbujati mlade k zdravemu načinu življenja, ki ga zagotavlja tudi ukvarjanje s športom. Mlade ljudi mora že šola usposobiti za razumevanje pomena zdravega načina življenja. Šport za Mlado Slovenijo ni samo tekma z drugimi, boj za rezultat, ampak tudi premagovanje in preseganje samega sebe.

Vrhunski šport, ki se vedno bolj profesionalizira, mora imeti s strani države toliko podpore, da na njegov račun ne bo zapostavljena tista skupina športnikov, ki si šele utira pot k vrhunskim dosežkom. Istočasno pa je potrebno poskrbeti, da v vrhunskem športu ne bo na prvem mestu samo rezultat, ampak tudi športnik kot človek, ki zaradi vrhunskega športa ne sme postati invalid.

Prizadevali si bomo, da bo v Sloveniji ukvarjanje s športom razumljeno kot bogatitev življenja, ne glede na to, ali se nekdo ukvarja s športom, ki zahteva veliko materialnih sredstev, ali pa je zato potrebna le dobra volja, zdrave noge in narava. Zato si bomo prizadevali, da bodo sredstva obveščanja več časa in prostora namenila vztrajnostnim športom, ki na prvi pogled niso tako atraktivni, so pa ogledalo človekove volje in resnega odnosa do življenja.